Na seji pogajalske komisije za plačni steber javnih uslužbencev v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodov gasilcev in javnih uslužbencev plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna dne 28.2.2024 je vladna stran predstavila najnovejši predlog odprave nesorazmerjih v osnovnih plačah in sindikalno stran pozvala k odzivu.
Sindikat delavcev v pravosodju (v nadaljevanju: SDP) tokrat ne bo prelival črnila na račun splošnih kritik vladnega predloga, kot so npr. režim oziroma časovne dimenzije prehoda na novo plačno lestvico, problematika krčenja obstoječih pravic na področju dopustov, napredovanj in podobno. Nekatera opozorila na to temo so že bila dana, delno pa gre za materijo, ki spada v ti. splošni del pogajanj, zato je naslednjih nekaj vrstic namenjenih uvrstitvam delovnih mest v novo predlagani plačni lestvici.
SDP v predmetnih plačnih pogajanjih že ves čas opozarja, da vladna stran pri svojih predlogih ne upošteva Analize strukture obstoječih delovnim mest, potrebnih za delovanje sodstva (v nadaljevanju: Analiza) in Bele knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu (v nadaljevanju: Bela knjiga), ki sta bili izdelani na podlagi stavkovnega sporazuma med SDP in Vlado RS (Ur. l. RS 71/2019 z dne 29.11.2019). Z Analizo je bilo ugotovljeno, da vrednotenje delovnih mest na slovenskih sodiščih bistveno zaostaja za vrednotenjem primerljivo zahtevnih delovnih mest drugod v javni upravi, Bela knjiga pa je določila smernice za odpravo teh anomalij. Vlada se je z obema dokumentoma seznanila na svoji 17. redni seji dne 22.9.2022, z omenjenim stavkovnim sporazumom pa se je tudi zavezala, da si bo prizadevala k čimprejšnji uresničitvi ciljev Bele knjige (točka VIII. stavkovnega sporazuma). Še več, takratna ministrica za javno upravo, torej resorna ministrica za sistem plač v javnem sektorju, je v dopisu z dne 17.3.2023 izrecno zagotovila, da se navedenih težav v pravosodju zavedajo in jih bodo v kontekstu prenove plačnega sistema tudi ustrezno obravnavali, izhajajoč iz ugotovitev Bele knjige, kar pa se očitno ni zgodilo.
Na vse navedeno je SDP opozoril tudi v svojih protipredlogih na oba vladna predloga v letu 2023, vendar kakršnega koli konkretnega odziva vladne strani ni prejel. V zadnjem vladnem predlogu najbolj bode v oči, da je vladna stran pripravljena reševati nekatere plačne težave v javnem sektorju oziroma bolje rečeno, kadrovske težave, ki jih povzroča neustrezno vrednotenje delovnih mest (npr. z vključevanjem novih in višje vrednotenih ti. ekspertnih delovnih mest), a ne na področju pravosodja, pa čeprav tudi delodajalska stran zelo glasno opozarja, da zaradi neustreznega vrednotenja delovnih mest ne morejo več zagotavljati ustreznega kadra, kar že hromi delovne procese (glej npr. dopis predsednika Vrhovnega sodišča RS predsedniku vlade z dne 4.5.2023, ki je bil pogajalski skupini posredovan kot priloga dopisa z dne 20.6.2023).
Osnovno težavo novega vladnega predloga lahko, zgolj za ilustracijo, povzamemo na primeru delovnega mesta (DM) Višji pravosodni svetovalec (PDI) (šifra DM: C028003), ki je bilo v času Analize uvrščeno v izhodiščni 36. PR, z napredovanji pa je bilo mogoče doseči 46. PR.
To DM je bilo primerjano z naslednjimi DM, ki jih je delovna skupina ovrednotila kot primerljivo zahtevna:
Kandidat za državnega odvetnika II (šifra DM: C018021)
Strokovni sodelavec (šifra DM: C018011)
Višji strokovni sodelavec za pravne zadeve (šifra DM: C017082)
Svetovalec za pravne zadeve (šifra DM: C017211)
Svetovalec pooblaščenca II (šifra DM: C017073)
Podsekretar (šifra DM: C027001)
Nadzornik pooblaščenca II (šifra DM: C017042)
Svetovalec DS – sekretar (šifra DM: C017068) in
Svetovalec DS – sekretar za mednarodno sodelovanje (šifra DM: C017069)
Kot izhaja iz Analize, primerjava delovnega mesta višji pravosodni svetovalec (PDI) z navedenimi delovnimi mesti izkazuje, da so primerljiva delovna mesta pri drugih državnih organih uvrščena za do 9 plačnih razredov višje kot delovno mesto na sodišču.
Po zadnjem vladnem predlogu bi se delovno mesto Višji pravosodni svetovalec (PDI) po prevedbi na nov plačni sistem uvrstilo v izhodiščni 23. PR (po novi plačni lestvici), pred prevedbo pa bi mu dodali 4 PR. V Analizi primerjana delovna mesta so po istem vladnem predlogu deležna teh pribitkov in novih izhodiščnih PR:
Kandidat za državnega odvetnika II, pribitek 3 PR, novo izhodišče 23. PR
Strokovni sodelavec, pribitek 3 PR, novo izhodišče 32. PR
Višji strokovni sodelavec za pravne zadeve, pribitek 3 PR, novo izhodišče 28. PR
Svetovalec za pravne zadeve, pribitek 3 PR, novo izhodišče 34. PR
Svetovalec pooblaščenca II, pribitek 3 PR, novo izhodišče 28. PR
Podsekretar, pribitek 3 PR, novo izhodišče 28. PR
Nadzornik pooblaščenca II, pribitek 3 PR, novo izhodišče 28. PR
Svetovalec DS – sekretar, pribitek 3 PR, novo izhodišče 28. PR
Svetovalec DS – sekretar za mednarodno sodelovanje, pribitek 3, novo izhodišče 28. PR
Že na prvi pogled je videti, da plačni zaostanek delovnega mesta v sodstvu v novi plačni lestvici ni bil ustrezno korigiran. Bolj ali manj gre le za pasovna zvišanja po celotni plačni lestvici, kjer specifike delovnih mest v sodstvu, ki (kot to jasno izkazuje Analiza) glede na njihovo zahtevnost v primerjavi z delovnimi mesti v drugih državnih organih niso ustrezno vrednotena, niso upoštevane (1 PR višji pribitek ugotovljenega zaostanka nikakor ne odpravlja). Ponovno velja poudariti, da gre le za eno izmed mnogih delovnih mest v sodstvu, ki je bilo izbrano zgolj za namen ilustracije, do podobnih ugotovitev pa bi nedvomno prišli tudi pri drugih številnih delovnih mestih v pravosodju. Z vso dokumentacijo, vključno z Analizo in Belo knjigo, vladna pogajalska skupina in resorni ministrstvi že razpolagajo, zato za pripravo ustreznejšega predloga ne bi smelo biti ovir. Glede na izdelano Analizo in Belo knjigo, sklenjen stavkovni sporazum iz leta 2019, in še zlasti zagotovila takratne ministrice za javno upravo, SDP pričakuje, da bo vladna stran pri pripravi predloga upoštevala neustrezno vrednotenje delovnih mest v pravosodju v primerjavi s primerljivimi delovnimi mesti v drugih državnih organih in jih v okviru potekajoče plačne reforme tudi ustrezno korigirala (spet glede na primerljiva delovna mesta v drugih državnih organih). Dokler vladna stran ne bo pripravljena nasloviti teh težav, SDP pri pogajalskem procesu pravzaprav le stežka sodeluje. Najmanj nesmiselno je, da SDP vedno znova in znova opozarja na iste argumente, iste zaveze in iste obljube, ki pa so ob vsakem novem vladnem predlogu spet spregledane. Potekajoča plačna reforma daje odlično priložnost, da se plačna problematika v pravosodju, na katero opozarjamo že vrsto let, ki je izkazana z Analizo in Belo knjigo in ki povzroča vedno večje kadrovske težave, dokončno uredi s prehodom na nov plačni sistem.