Kot ste nedvomno zasledili v medijih, so bile v petek, dne 15.11.2024 ob 11.00, z zadostno večino podpisane kolektivne pogodbe dejavnosti v javnem sektorju, med njimi tudi Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (KPDU), ki med drugim vključuje tudi vrednotenje delovnih mest v pravosodju (glej prilogo). S tem so se odprla vrata za uveljavitev celotne plačne reforme, ki bo tako s 1.1.2025 prinesla bistvene spremembe v plačnem sistemu. Istega dne, 15.11.2024 ob 13.00 uri je o podpisu te kolektivne pogodbe in spremljajočih listin glasoval tudi Glavni in izvršilni odbor SDP ter odločil, da k podpisu (sicer naknadno) pristopi tudi SDP.
Odločitev ni bila enostavna in je nedvomno pustila nekoliko grenkega priokusa, vendar pa je bila sprejeta z zavedanjem, da je bila kolektivna že pred našo sejo veljavno sklenjena, zato tudi naše nasprotovanje njene uveljavitve ne bi mogla spremeniti. Za sprejetje kolektivne pogodbe dejavnosti namreč zadošča že podpis enega reprezentativnega sindikata, v danem primeru pa jih je pred nami prispevalo že več drugih sindikatov. Čeprav nam je to odločitev zagotovo olajšalo, pa je potrebno poudariti, da so zanjo govorili tudi tehtni vsebinski razlogi.
Ni namreč mogoče spregledati, da so prizadevanja našega sindikata v dolgih ni napornih pogajanjih vendarle obrodila številne sadove. Zlasti delovna mesta, ki so sistemizirana izključno v pravosodju, so bila v pretežni meri deležna dvigov, ki presegajo prvotne vladne predloge in za naše zaposlene prinašajo višje plačne dvige od splošno dogovorjenih. Nova kolektivna pogodba poleg tega prinaša tudi nova in višje vrednotena delovna mesta Sodelavec za sodne zadeve v V., VI. in VII/I tarifni skupini, na katera se bodo lahko premestili nekateri zaposleni, ki sedaj zasedajo slabše vrednotena delovna mesta. Zgolj podpis kolektivne pogodbe pa je lahko zagotovil, da bodo ti dosežki postali realnost in da bodo zaposleni dejansko deležni teh plačnih povišanj. V kolikor KPDU ne bi podpisal noben od reprezentativnih sindikatov dejavnosti, bi to lahko pomenilo bodisi umik ZSTSPJS iz parlamentarne procedure in konec celotne plačne reforme ter ohranitev sedanjega sistema (v skladu z Dogovorom v zvezi z ZSTSPJS – Ur. l. RS št. 94 z dne 30.10.2024) bodisi uveljavitev preostalih dokumentov plačne reforme (zlasti ZSTSPJS), vendar brez KPDU, kar bi pomenilo prehod na novo zakonsko ureditev (vključno z novo plačno lestvico), vendar brez dodatnih plačnih razredov iz naslova odprave nesorazmerij. Oba scenarija bi za zaposlene v pravosodju pomenila bistveno slabši plačni položaj, kot pa ga prinaša celovita plačna reforma, vključno z uveljavitvijo KPDU. Riziko odrekanja že doseženemu v zameno za negotov izid nadaljnjih postopkov je bil po oceni sindikata prevelik, potencialno oškodovanje zaposlenih v pravosodju pa preveč verjetno, da se za podpis ne bi odločili.
SDP je sicer vseskozi vztrajal, da ponujeno z vladne strani ne zadošča. Odločitev SDP, da ne parafira niti dogovora o ZSTSPJS niti KPDU, je bila, enako kot s strani drugih sindikatov ti. drugega stebra, namenjena kot opozorilo vladni strani, v pričakovanju, da bo prisluhnila našim zahtevam in argumentom ter na koncu pogajanj vendarle dopustila še kakšno spremembo na bolje. Kot ste zagotovo zasledili v medijih, pa vlada temu ni sledila in predlog KPDU ponudila v smislu „vzemi ali pusti“. V tem primeru se je za smotrnejšo izbiro izkazala „vzemi“. V zadnjih dneh pred podpisom so se na nas obrnili tudi številni člani, velika večina z apelom, da naj SDP tako ponujen predlog KPDU podpiše in s tem zagotovi, da se bodo že izpogajana plačna povišanja uresničila. Na tem mestu se tudi opravičujemo vsem tistim, ki jim na njihova vprašanja, predloga ali kritike v času pogajanj nismo uspeli odgovoriti. Upamo, da razumete, da je bil tempo pogajanj izjemen in da je bila v tem času plačna reforma naša prva prioriteta, zato se je dogajalo, da je včasih preprosto zmanjkalo časa za kak telefonski klic ali odgovor na elektronsko pošto.
Plačna reforma je torej sprejeta, ni pa s tem končana bitka za ustreznejše vrednotenje delovnih mest v pravosodju. SDP trdno stoji na stališču, da zavez iz Bele knjige Vlada RS v tej plačni reformi ni uresničila. Do neke mere je mogoče razumeti vladno stran, da je specifike posameznih delovnih v okviru celovite prenove plačnega sistema težko nasloviti, bo pa to vsekakor predmet vseh nadaljnjih prizadevanj SDP, še zlasti pri delovnih mestih, ki v okviru te plačne reforme niso bila zadostno upoštevana. Kar zadeva samo plačno reformo, pa bo potrebno počakati na njeno uveljavitev in nato budno spremljati njeno realizacijo. SDP je s premišljenimi ukrepi v zadnjih nekaj letih uspel prepričati sodišča, da so začela bistveno pogosteje posegati po premestitvah na zahtevnejša (in bolje vrednotena) delovna mesta in nazive, s čimer se je znatno izboljšal položaj številnih zaposlenih. Novi KPDU nabor novih delovnih mest, na katere bo mogoča premestitev, dodatno širi, zato bo treba biti na te možnosti še dodatno pozoren. Prav tako se kaže tudi že prva možnost za ustreznejše vrednotenje delovnim mest v pravosodju, saj je del Dogovora o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju tudi zaveza, da se bo v obdobju prehoda v nov plačni sistem sklenila nova Kolektivna pogodba o metodologiji za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede, s katero se bodo dogovorili kvalitativni in kvantitativni kriteriji za uvrščanje delovnih mest, ki bi lahko ponudili novo priložnost za uporabo argumentov iz Bele knjige.
Priloga:
