V skladu z našo zavezo vas obveščamo o plačnih pogajanj in povezanih aktivnosti. Od septembra 2023 sicer do bistvenih premikov na ožjem področju plačnih pogajanj ni prišlo, vendar pa zlasti v luči vprašanj nekaterih zaposlenih zaradi ti. sodniškega protesta menimo, da je prav, da kljub temu strnemo dosedanje dogajanje, svoje poglede in prihodnja pričakovanja.
Kot ste že bili obveščeni, je vladna pogajalska stran na seji pogajalske komisije za plačni steber javnih uslužbencev v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti, gasilcev in javnih uslužbencev plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna dne 25.9.2023 sindikatom predstavila svoj prenovljeni predlog odprave plačnih nesorazmerij z dne 18.9.2023, ki je tudi bil objavljen na naši spletni strani. Čeprav je ta vladni predlog prinesel opazna plačna povišanja, je SDP že na sami seji jasno opozoril, da pri pasovnih dvigih v vladnem predlogu niso upoštevane ugotovitve Analize in smernice Bele knjige (t.i. anomalije), v nadaljevanju pa je vladni strani posredoval tudi pisno stališče in protipredlog.
Proti koncu leta so se pogajanja osredotočila na usklajevanje rasti plač z rastjo življenjskih stroškov (inflacijo), saj je bila plačna reforma deloma vezana prav na to vprašanje. Dne 21.12.2023 sta vladna in sindikalna strana parafirali Dogovor o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024, ki v bistvenem predvideva uskladitev plač v javnem sektorju v višini 80% rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu in datum za izplačilo regresa za letni dopust za leto 2024 premika na marec 2024 (torej ob izplačilu februarske plače).
Drug pomemben vidik tega dogovora je, da z njegovo sklenitvijo odpade zadržek za nadaljevanje pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Pričakovati je torej, da se bodo kaj kmalu nadaljevala plačna pogajanja, ki bi se morala zaključiti do jeseni 2024. Dogovor namreč predvideva, da sindikati do 13.9.2024 ne bodo sprožili stavkovnih aktivnosti, ampak bodo stališča zbliževali na pogajanjih. Z našega vidika je zelo pomembna varovalka, da ta zaveza sindikatov ne velja, če vlada za katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev določi ali se dogovori za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah z učinkovanjem pred 13.9.2024. Nevarnost (legitimne) stavke je pomembno sredstvo pritiska, ki zagotavlja, da se vlada (razen če bi bila pripravljena nositi precejšnje negativne posledice) ne bo odločila za selektivne dvige plač posameznim skupinam uslužbencev ali funkcionarjev, ampak se bo plačna reforma izvajala enotno, torej za vse javne uslužbence in funkcionarje hkrati (z izjemo nekaj skupin na podlagi preteklih, še neizpolnjenih stavkovnih sporazumov).
Tudi iz zadnjih vladnih izjav je razvidno, da vlada pri tem stališču trdno vztraja, zato v vodstvu SDP ocenjujemo, da v tem trenutku skrajno stopnjevanje sindikalnih aktivnosti ne bi prineslo prednosti za člane SDP in ostale zaposlene v pravosodnem sistemu. To potrjujejo tudi nedavni poskusi nekaterih skupin (enodnevna stavka zaposlenih na upravnih enotah, prekinitev dela sodnikov), ki niso prinesli rezultatov. Zavedati se je tudi treba, da je stavka skrajna možnost in zadnje sredstvo, s katerim lahko sindikat uveljavi interese svojega članstva. Če se ta možnost enkrat izčrpa, močnejših orodij pritiska več ni na voljo, zato je zelo pomembno, da se uporabi takrat, kadar je najučinkovitejše. Upoštevati pa je treba tudi, da je pravica do stavke v pravosodju zakonsko omejena in da kar do popolne zaustavitve vseh delovnih procesov ne more priti. Glede na trenutno stanje zato ocenjujemo, da nam najboljše možnosti za dosego ciljev daje udeležba na plačnih pogajanjih, saj se je vlada znašla v položaju, ko bo pogajanja morala zaključiti v doglednem času, kar daje sindikatom boljše pogajalsko izhodišče. Posledica preteklega dela in prizadevanj je, da SDP v teh pogajanjih nastopa z močnim argumentum, in sicer Analizo in Belo knjigo, kjer je vladna stran že priznala, da je delo naših zaposlenih prenizko vrednoteno. V tem trenutku se zato stopnjevanje sindikalnega pritiska ne zdi smiselno, saj bi s tem izgubili ta ključen argument. V kolikor bi kazalo, da izboljšanja plačnega položaja zaposlenih v pravosodnem sistemu v okviru te plačne reforme ne bi bilo mogoče doseči, pa bo SDP vsekakor zaostril sindikalne aktivnosti vse do in vključno s stavko. Ali bo to dejansko potrebno, bo pokazal čas, vsekakor pa bi v tem primeru morali stavko podpreti vsi zaposleni (tako člani kot nečlani sindikata), sicer ima lahko nasproten, za zaposlene negativen učinek.
Glede na opozorila nekaterih o možni podpori sodniškemu protestu še pojasnjujemo, da SDP s strani sodniških organizacij ni prejel nobenega vabila, naj se pridruži ali podpre sodniška prizadevanja za izboljšanje njihovega plačnega položaja. Iz medijskih poročanj v zadnjem času sicer tudi precej jasno izhaja, da se sodniki od vprašanja plač javnih uslužbencev distancirajo in svoje zahteve po takojšnji plačni korekciji gradijo na stališču, da usklajevanje njihovih plač ne sodi v okvir pogajanj (kamor sodijo plače javnih uslužbencev), ampak da gre za uresničitev znane ustavnosodne odločbe. Gre za njihovo odločitev, ki jo seveda moramo spoštovati. SDP je bil vedno odprt do sodelovanja in tudi dejansko sodeluje tako v konfederaciji sindikatov kot tudi s posameznimi sindikati, v kolikor je tako sodelovanje medsebojno koristno in v interesu naših članov in drugih zaposlenih v pravosodnem sistemu. V kolikor bi torej sodniške organizacije izrazile takšno pripravljenost, smo odprti tudi za dogovor o podpori in sodelovanju, a le, če je ta medsebojna in obojestranska in služi tudi interesom zaposlenih.
O nadaljnjem razvoju dogodkov vas bomo sproti obveščali.
