Sindikat delavcev v pravosodju (v nadaljevanju: SDP) že vrsto let opozarja ne neustrezno vrednotenje dela javnih uslužbencev v slovenskem sodnem, državnotožilskem in zaporskem sistemu, t.j. pravosodnem sistemu. Zaradi prenizkih plač se navedeni pravosodni organi soočajo z vedno večjimi težavami pri kadrovanju, saj številni zaposleni v iskanju boljših priložnosti zapuščajo naše vrste, razpisi novih delovnih mest pa se zaključujejo neuspešno. Na to v zadnjih letih ne opozarja le sindikalna oziroma delavska, ampak vedno glasneje tudi delodajalska stran. Sodišča in zapori namreč sami opozarjajo, da fluktuacija in primanjkljaj osebja že povzroča zastoje pri sojenju, k čemur prispeva tudi odpovedovanje spremstev zaprtih oseb na obravnave na sodišča zaradi kadrovskega primanjkljaja v zaporih. Brez odločnih premikov na tem področju bodo nastale resne motnje pridelovanju sodne veje oblasti. Pri tem velja poudariti, da v nasprotju s splošnim prepričanjem do kadrovskih težav ne prihaja le pri najnižje vrednotenih, temveč tudi pri višje vrednotenih delovnih mestih. Sodišča imajo tako na primer izrazite težave pri zaposlovanju strokovnih sodelavcev, ki imajo enako izobrazbo kot sodniki in opravljajo strokovno najzahtevnejše delo na sodiščih, saj zagotavljajo strokovno podporo pri delu sodnikov. Prav s tem namenom je bila na podlagi stavkovnega sporazuma med SDP in Vlado Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) (Ur. l. RS, št. 71/2019 z dne 29.11.2019) imenovana delovna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za javno upravo, sodišč in sindikata. Delovna skupina je po dveh letih dela pripravila Analizo strukture obstoječih delovnih mest, potrebnih za delovanje sodstva (v nadaljevanju: Analiza), in na njeni podlagi Belo knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu (v nadaljevanju: Bela knjiga). Navedena analiza je tako razkrila, da so zaposleni v sodstvu izrazito plačno prikrajšani, saj so primerljiva delovna mesta v drugih državnih organih uvrščena tudi do 9 plačnih razredov višje kot na sodiščih. V oči bode tudi dejstvo, da je v sodstvu na delovnih mestih V. stopnje izobrazbe zaposlenih do 40% več delavcev, kot to velja na primer za Finančno upravo RS ali upravne enote, in to kljub temu, da v zahtevnosti delovnih mest ni razlike. SDP je že pred časom opozoril, da je približno polovica zaposlenih v slovenskem pravosodju na delovnih mestih, katerih osnovna plača ne dosega niti minimalne plače.
Zadnje bistveno zvišanje minimalne plače bo pod to mejo nedvomno porinilo še več javnih uslužbencev, ki opravljajo zahtevno in odgovorno delo za sramotno nizko plačo. Bela knjiga je zato za nekatera tipična delovna mesta začrtala smer sprememb pri prenovi kariernega sistema javnih uslužbencev v sodstvu z namenom, da se ti plačni zaostanki odpravijo, delovna mesta v sodstvu pa spet postanejo dovolj zanimiva, da bo sodiščem uspelo pridobiti in tudi zadržati kvaliteten kader. Žal se doslej ti premiki (razen v posameznih primerih) niso zgodili. Nasprotno, dosedanje ravnanje Vlade (v sedanji in prejšnji postavi), ki je sicer pristopila k reševanju problema, vendar pa je zgolj za seznanitev z navedenimi dokumenti potrebovala skoraj 9 mesecev.
Tudi sodišča in zapori, ki se po eni strani soočajo z zelo hudimi kadrovskimi stiskami, po drugi strani ne udejanjijo možnosti, ki jim jih daje na voljo že obstoječi pravni okvir. Pri tem velja zlasti opozoriti na (ne)premestitev zaposlenih v višje nazive, čeprav so ti nazivi prav za ta namen predvideni že v obstoječi zakonodaji. Zato je obstoječe stanje in nezadovoljstvo zaposlenih ter posledične kadrovske težave nujno potrebno reševati že znotraj sodišč in zaporov v okviru zakonskih možnosti, ki niso izrabljene. Pri tem seveda velja izvzeti vodstva posameznih sodišč, ki se te vloge zavedajo in so dejansko naredila premike v pravi smeri.
Neenaka obravnava zaposlenih na sodiščih ter zaposlenih v ostalih organih državne uprave se evidentno kaže tudi pri pravilih evidentiranja delovnega časa, ki so za zaposlene na večini sodišč bistveno manj fleksibilna, kot to velja za zaposlene v organih državne uprave, interni akti sodišč pa niso poenoteni niti znotraj sodnega sistema.
SDP je sicer vedno zagovarjal kulturo spoštljivega dialoga in se dosledno vzdrževal kritike sodišč, državnega tožilstva in zaporov kot delodajalcev, saj menimo, da pravosodje predstavljamo vsi skupaj, vodstva, pravosodni funkcionarji in celotno pravosodno osebje, in le vsi skupaj lahko zagotovimo, da bo pravosodni sistem dobro deloval ter s tem upravičil zaupanje državljank in državljanov v delovanje pravne države.
Tudi zaradi tega je tako SDP kot zagotovo tudi širšo javnost presenetila novica, da je Vlada sodnikom in državnim tožilcem (v nadaljevanju: pravosodni funkcionarji) zagotovila dodatek v predvideni višini kar 600 EUR bruto. Navedeno je sicer pomemben korak v smeri zvišanj plač in ključnih sprememb v pravosodnem sistemu, pa je vseeno (razumljivo) sprožila val ogorčenja med ostalimi zaposlenimi v slovenskem pravosodnem sistemu. Slednji se zato prizadeto obračajo na SDP, nekateri pa tudi neposredno na vodstva sodišč. Pa ne zato, ker bi zvišanju plač pravosodnim funkcionarjev nasprotovali, ali bi jim ne bi privoščili dostojnega plačila za njihovo pomembno poslanstvo in odgovorno delo, ki ga opravljajo in je tudi nedvomno premalo cenjeno, temveč zaradi tega, ker je Vlada očitno spregledala, da delovanje slovenskega pravosodja ni odvisno le od pravosodnih funkcionarjev, temveč tudi od sodnega osebja in ostalih javnih uslužbencev v pravosodnem sistemu, ki si prav tako za svoje delo zaslužijo dostojne plače. Zaposleni v pravosodnem sistemu so namreč dokazano slabše plačani od javnih uslužbencih na primerljivih delovnih mestih v drugih državnih organih in so tako ponovno dobili klofuto, saj jih je Vlada, kljub nevzdržnim življenjskim razmeram povsem zanemarila. Takšno parcialno reševanja veliko hujšega problema pa je povzročilo tudi občutek nezaupanja v javnosti, kar pa nenazadnje, zmanjšuje ugled sodstva. Glede na poudarke Vlade, da so plače pravosodnih funkcionarjev od leta 2015 realno padle, kar vsekakor drži, medtem ko so plače javnih uslužbencev rasle, pa je potrebno opozoriti na to, da je šlo za neznatna povišanja plač javnih uslužbencev, do katerih je prišlo zaradi povišanja plač funkcionarjev v letu 2009, da pa so bile te minimalne pa dokazuje ravno današnje stanje na sodiščih, ki se sooča z množičnimi odhodi strojepisk, vpisničark, strokovnih sodelavcev in ostalih zaposlenih.
Vlada je več razumevanja za kadrovsko podhranjenost pokazala na področju spremstev zaprtih oseb, kjer je skupaj z vodstvom zaporov sprejela projekt #Reševanje kadrovskih težav v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij od novembra 2022 do vključno oktobra 2023#, v skladu s katerim pravosodni policisti in zaposleni, ki imajo več kot 50% delovnih ur stika z zaprtimi osebami, mesečno dobijo od 150 EUR do 200 EUR bruto dodatka. Namen tega projekta je zmanjšati oziroma odpraviti neposreden negativni vpliv, ki ga ima pomanjkanje pravosodnih policistov na delovanje sodstva, saj je bilo v letu 2021 iz tega razloga odpovedanih 439 spremstev zaprtih oseb na sodišča. Žal pa se je pri tem ponovno spregledalo ostale, prav tako obremenjene in podplačane zaposlene v zaporskem sistemu.
Tudi zadnje povišanje plač pomočnic vzgojiteljic je odprlo mnoga vprašanja. Pomočnice vzgojiteljic seveda tudi v SDP podpiramo, saj opravljajo zahtevno in odgovorno delo, a zahtevno in odgovorno delo opravljajo tudi na primer sodne zapisnikarice in druge skupine zaposlenih v sodnem in zaporskem sistemu, katerih osnovna plača je enako, kot je to doslej veljajo za pomočnice vzgojiteljic, določena v 22. plačnem razredu. Razlika je očitno le v tem, da se je za pomočnice vzgojiteljic našla rešitev in se je njihova osnovna plača zvišala na 26. plačni razred, medtem ko se pri zaposlenih v pravosodnem sistemu, ki so v enakem položaju, rešitve opozorilom navkljub niti ni iskalo.
SDP se mora tako žal pridružiti ostalim sindikatom, ki ugotavljajo, da se Vlada ukrepov na področju plač loteva klientelistično in diskriminatorno, saj problematiko rešuje samo pri nekaterih poklicih oziroma poklicnih skupinah (zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, sedaj pravosodni funkcionarji), torej parcialno, medtem ko druge, ne glede na upravičenost njihovih zahtev, preprosto vedno znova spregleda.
Pri najavi dodatka k plačam pravosodnih funkcionarjev je Vlada poudarila, da bo leto 2023 leto reform v pravosodju, in da bo v tem letu pravosodni sistem zagotovo eden tistih sistemov, ki se bo v marsičem izboljšal. Nobenega dvoma ne more biti, da tega ni mogoče doseči brez odprave plačnih nesorazmerij tudi pri ostalih zaposlenih v slovenskem pravosodnem sistemu. Uvodoma citirana Analiza je jasno in empirično opredelila plačno prikrajšanje zaposlenih v sodnem sistemu, in to celo pred zadnjimi dvigi plač posameznim poklicnim skupinam. Evidentne so tudi kadrovske težave, s katerimi se pravosodni organi soočajo zaradi prenizkih plač in neurejenih delovnih razmer. Kljub temu pa plačni položaj zaposlenih v pravosodnem sistemu očitno ni tema, ki bi jo Vlada želela nasloviti. SDP kot reprezentativni sindikat žal tako ne vidi druge možnosti, kot da s tem seznani javnost ter Vlado najodločneje poziva, da pristopi k socialnemu dialogu in ureditvi plačnega položaja vseh zaposlenih v pravosodnem sistemu, ne le pravosodnih funkcionarjev.
Pri tem napotujemo na že izpostavljeno Analizo in Belo knjigo, ki je v grobih orisih predvidela tudi dolgoročno (t. j. zakonodajno) ureditev plačnega položaja zaposlenih v sodstvu, pri čemer seveda ni dopustno spregledati niti tistih kategorij zaposlenih v sodstvu, ki v Analizi in Beli knjigi, ki sta se nanašali le na t. i. tipična delovna mesta v sodstvu, niso zajete, kot so na primer sistemski administratorji, vodje uradov, vzdrževalci, finančniki in vse ostale kategorije zaposlenih, ki so za delovanje sodstva prav tako nepogrešljive. Smiselno enakih popravkov so potrebne tudi plače javnih uslužbencev v državnotožilskem in zaporskem sistemu. Pri tem bo seveda potrebno upoštevati tudi zadnje plačne dvige pri nekaterih zgoraj omenjenih poklicnih skupinah, saj ni prav nobenega razloga, da jih ne bi na enak način prejeli tudi zaposleni v pravosodnem sistemu.
Hkrati pozivamo predsednike vseh sodišč, da dosledno in v čim krajšem roku udejanjijo kratkoročne predloge, predvidene v Beli knjigi, in s tem pri zaposlenih, kjer ta možnost v trenutni ureditvi že obstaja, s premestitvami v višje nazive pod pogoji, zapisanimi v Beli knjigi, tudi sami aktivno pristopijo k razreševanju vedno bolj pereče kadrovske problematike. Upamo, da bo s priznanjem dodatka k plačam pravosodnih funkcionarjev oziroma efektivnim bistvenim povišanjem plač pravosodnim funkcionarjem odpadla tudi zadnja ovira na poti, da bodo tudi vodstva vseh sodišč v okviru pristojnosti, ki so jim dane, končno pristopila k reševanju plačnega položaja zaposlenih v sodstvu. V skladu z Belo knjigo je treba k realizaciji kratkoročnih rešitev pristopiti v roku 6 mesecev od seznanitve Vlade. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v Beli knjigi sprejelo zavezo, da jo bo posredovala vsem sodišče skupaj s splošnimi navodili, SDP pa bo realizacijo predlogov spremljal z budnim očesom, saj je nenazadnje Bela knjiga rezultat sklenjenega stavkovnega sporazuma.
