Sindikat delavcev v pravosodju (v nadaljevanju: SDP) že vrsto let opozarja ne neustrezno vrednotenje javnih uslužbencev v slovenskem sodnem, državnotožilskem in zaporskem, t.j. pravosodnem sistemu, zaradi česar se navedeni pravosodni organi soočajo z vedno večjimi težavami tako pri zaposlovanju kot tudi ohranjanju kvalitetnih kadrov. Na tovrstne težave že nekaj časa opozarjajo tudi sami pravosodni organi oziroma njihovo vodstvo, problematike pa se očitno, vsaj po medijskih objavah sodeč, dobro zaveda tudi Ministrstvo za pravosodje. Žal naša opozorila doslej, vsaj v pretežnem delu, niso obrodila sadov. Tudi Analiza strukture obstoječih delovnih mest, potrebnih za delovanje sodstva (v nadaljevanju: Analiza), in na njeni podlagi sprejeta Bela knjiga o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu (v nadaljevanju: Bela knjiga), ki sta bili izdelani na podlagi stavkovnega sporazuma med SDP in Vlado Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 71/2019 z dne 29.11.2019) in ki sta jasno prikazali plačno prikrajšanje javnih uslužbencev v sodstvu glede na javne uslužbence, zaposlene pri drugih državnih organih, sta zaenkrat zgolj mrtve črke na papirju, saj do sistemskih premikov na njuni podlagi ni prišlo.
V luči zadnjih plačnih dvigov na zdravstvenem in vzgojnem področju ter zlasti ob najavi dodatka k plačam pravosodnih funkcionarjev je bil SDP na pobudo članstva v skladu s sklepi glavnega in izvršilnega odbora SDP z dne 17. 1. 2023 prisiljen na to spregledano problematiko tudi javno opozoriti. V ta namen je SDP pripravil krajše obvestilo za medije (izvod v priponki) in dne 19. 1. 2023 svoja stališča predstavil na novinarski konferenci. V izogib ponavljanju se sklicujemo na navedeno obvestilo za medije in medijska poročanja z novinarske konference, naslovnikom tega pisanja pa kot relevantnim odločevalcem zgolj strnjeno povzemamo glavne zahteve SDP tako do Vlade Republike Slovenije kot tudi do vseh posameznih delodajalcev (sodišč in drugih pravosodnih organov), in sicer:
- Izplačilo dodatka k plači v višini 300 EUR bruto vsem javnim uslužbencem v pravosodnem sistemu od IV. do VIII. Tarifne skupine, in sicer od 1. 1. 2023 dalje do uveljavitve novega plačnega sistema, torej na enak način, kot pravosodnim funkcionarjem;
- Upoštevanje predlaganih rešitev iz Bele knjige, tako v delu, kjer so predlagane rešitve (zlasti premestitve) v okviru obstoječega pravnega okvirja (t.i. kratkoročni predlogi), kar vključuje tudi poenotenje sistemizacij v okviru sodnega sistema, da ne bo prihajalo do neupravičenih razlik med zaposlenimi na različnih sodiščih, kot tudi upoštevanje smernic iz Bele knjige pri pripravi nove plačne ureditve (t.i. srednje- oziroma dolgoročni predlogi);
- Odprava plačnih nesorazmerij in zagotovitev ustreznega vrednotenja vseh delovnih mest v pravosodnem sistemu v okviru oblikovanja nove plačne ureditve v javnem sektorju, vključno s pogosto neupravičeno spregledanimi delovnimi mesti iz plačne skupine J;
- Poenotenje internih aktov o delovnem času in evidentiranju delovnega časa na istovrstnih sodiščih, na področju drsnega delovnega časa in prenosa ur pa vzpostavitev pravil, ki so primerljiva z ureditvijo iz Uredbe o delovnem času v organih državne uprave in zaposlenih v sodstvu ne postavljajo v neupravičeno slabši položaj.
Od Vlade Republike Slovenije zlasti pričakujemo, da bo nezavidljiv plačni položaj javnih uslužbencev v pravosodnem sistemu upoštevan pri pripravi t.i. plačne reforme in da bomo kot reprezentativni sindikat enakopravno sodelovali pri njenem oblikovanju. Kot že večkrat poudarjeno, pravosodja ne tvorijo le pravosodni funkcionarji. Za delovanje pravosodja in pravne države ob njih skrbijo številni marljivi, požrtvovalni in preslabo plačani javni uslužbenci, ki jih upravičeno skrbi, da bodo pri pripravi plačne reforme ponovno, utemeljenim argumentom in nespornih dejstvom navkljub, spregledani. Nobenega dvoma ne more biti, da se bodo v tem primeru težave pri zagotavljanju kadrov le še stopnjevale, prej ali slej do stopnje, ko bo zaradi tega ohromljeno delovanje celotnega pravosodnega sistema.
