Približevali predlog za odpravo anomalij v II. stebru prenove plačnega sistema JU oziroma KPDU
Na seji pogajalske komisije za plačni steber javnih uslužbencev v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti, gasilcev in javnih uslužbencev plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna dne 31. 5. 2023 je vladna stran predstavila predlog odprave nesorazmerjih v osnovnih plačah in sindikalno stran pozvala na posredovanje protipredloga. Sindikat delavcev v pravosodju (v nadaljevanju: SDP) v prilogi pošilja zadevno tabelo (vladni predlog odprave nesorazmerij), ki ga je dopolnil s svojimi predlogi.
Primarno SDP pojasnjuje, da z vladne strani predlagane plačne korekcije za 1 ali 2 plačna razreda ne ustrezajo niti plačnim nesorazmerjem, ki so bila povzročena s parcialnimi dvigi posameznim poklicnim skupinam (zdravstvo, šolstvo) v obdobju od 2021 do 2023. Za odpravo teh anomalij so po oceni SDP potrebni dvigi vsaj od 2 do 4 plačne razrede, kot to izhaja iz priloženega predloga.
Zlasti pa SDP ugotavlja, kot je to že izpostavil v svojem odprtem pismu Ministrici za javno upravo z dne 6. 6. 2023, da v vladnem predlogu ni bila upoštevana Analiza strukture obstoječih delovnim mest, potrebnih za delovanje sodstva (v nadaljevanju: Analiza) in Bela knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu (v nadaljevanju: Bela knjiga), ki sta bili izdelani na podlagi stavkovnega sporazuma med SDP in Vlado RS (Ur. l. RS 71/2019 z dne 29. 11. 2019). Z Analizo je bilo ugotovljeno, da vrednotenje delovnih mest na slovenskih sodiščih bistveno zaostaja za vrednotenjem primerljivo zahtevnih delovnih mest drugod v javni upravi, Bela knjiga pa je določila smernice za odpravo teh anomalij. Vlada se je z obema dokumentoma seznanila na svoji 17. redni seji dne 22.9.2022, z omenjenim stavkovnim sporazumom pa se je tudi zavezala, da si bo prizadevala k čimprejšnji uresničitvi ciljev Bele knjige (točka VIII. stavkovnega sporazuma). Še več, ministrica za javno upravo, torej resorna ministrica za sistem plač v javnem sektorju, je v dopisu z dne 17. 3. 2023 (v prilogi) izrecno zagotovila, da se navedenih težav v pravosodju zavedajo in jih bodo v kontekstu prenove plačnega sistema tudi ustrezno obravnavali, izhajajoč iz ugotovitev Bele knjige, kar pa se očitno ni zgodilo. Iz tega razloga vladni predlog zvišanj za 1 oziroma 2 plačna razreda za SDP nikakor ni sprejemljiv, saj v nobenem pogledu ne naslavlja z Analizo ugotovljenih anomalij (z vladne strani predlagan pasovni dvig je enak kot pri vseh drugih delovnih mestih oziroma celo manjši, kot pri marsikaterem). Pri tem je potrebno opozoriti, da so bile te anomalije ugotovljene glede na stanje leta 2021 in torej niso upoštevale naknadne parcialne dvige plač določenim drugim poklicnim skupinam, ki so plačna nesorazmerja še povečali.
Priložen predlog SDP v bistveno večji meri (a še vedno ne v celoti) upošteva ugotovitve Analize in smernice Bele knjige, zato se glede utemeljitev predlaganih plačnih dvigov SDP v izogib nepotrebnemu ponavljanju v celoti sklicuje na oba navedena dokumenta, ki ju tudi ponovno prilaga. Na tem mestu naj zadošča navedba, da je (poleg seveda SDP) tudi že Vrhovno sodišče RS, kot najvišje redno sodišče v državi, večkrat opozorilo na alarmantne kadrovske razmere na slovenskih sodiščih, ki jim botruje povsem neprimeren plačni položaj javnih uslužbencev, zaposlenih na sodiščih (za podrobnosti glej priložene dopise predsednika Vrhovnega sodišča RS).
V predlogu je bila upoštevana tudi sorodnost in vsebinska podobnost med nekaterimi delovnimi mesti na sodiščih (ki so bila obravnavana v Analizi) in delovnimi mesti v drugih organih pravosodnega sistema (državna tožilstva, zaporski sistem), in je zato pri primerljivih delovnih mestih v drugih organih prav tako predlagana ustrezna korekcija.
Prav tako velja dodati, da je predmetni predlog SDP (razen v primeru novopredlaganih delovnih mest Sodelavec za sodne in tožilske zadeve I in II) oblikovan kot sprememba plačnih razredov pri obstoječih delovnih mestih, čeprav bi bil v skladu s smernicami Bele knjige potreben radikalnejši poseg v smislu brisanja določenih delovnih mest oziroma oblikovanja povsem novih, višje vrednotenih delovnih mest (npr. pri strokovnih sodelavcih). Tak predlog pa je mogoče podati le po predhodni uskladitvi z delodajalsko stranjo (zlasti Vrhovnim sodiščem RS), saj sindikat ni in ne more biti tisti, ki določa, katera delovna mesta posamezni delodajalec potrebuje za svoje delovanje in kako bo strukturiral svoje sistemizacije glede na svoje sedanje in prihodnje potrebe. V kolikor bo tak konsenz mogoče doseči, bo SDP tak predlog seveda tudi podal.
Končno pa velja poudariti, da Analiza in Bela knjiga ter posledično sedanji predlogi SDP temeljijo na primerjavi delovnih mest v pravosodnem sistemu s primerljivimi delovnimi mesti drugod v javni upravi, njihov namen pa je, poleg odprave t.i. anomalij, povzročenih s parcialnimi plačnimi dvigi od leta 2021, odpraviti zaostanek pri vrednotenju delovnih mest v pravosodnem sistemu glede na primerljiva delovna mesta drugod v javni upravi, ugotovljena v Analizi. Iz tega logično in nujno sledi, da je sedanji predlog SDP fleksibilen v tem smislu, da mora slediti morebitnim korekcijam primerljivih delovnih mest, sicer se plačno nesorazmerje ne more odpraviti. Iz tega razloga si mora SDP pridržati pravico do naknadne korekcije svojega predloga, v kolikor bo v okviru pogajanj vrednotenje primerljivih delovnih mest višje od sedaj pričakovanega.
V zaključku še tehnično pojasnilo glede oblikovanja tabele:
V tabeli so zaradi preglednosti navedena le delovna mesta, glede katerih SDP predlaga spremembe.
V prvem zavihku so obstoječa delovna mesta, pri katerih je predlagana sprememba uvrstitve v plačne razrede. Obstoječi tabeli je dodan stolpec (R), ki izkazuje plačni zaostanek v izhodiščnem plačnem razredu, kot je bil ugotovljen z Analizo in Belo knjigo. V naslednjem stolpcu (S) je naveden plačni zaostanek zaradi parcialnih plačnih dvigov od leta 2021. V naslednjem stolpcu (T) je predlog spremembe plačnega razreda glede na ugotovljene plačne zaostanke v prejšnjih dveh stolpcih. Pri tem velja poudariti, da SDP ni venomer sledil celotnemu ugotovljenemu plačnemu zaostanku, ampak je zasledoval tudi ustrezna razmerja med delovnimi mesti in nazivi. V zadnjih dveh stolpcih (U in V) je naveden izhodiščni in končni plačni razred pri posameznem delovnem mestu po predlogu SDP.
V drugem zavihku so navedena nova delovna mesta, pri čemer SDP (poleg novih delovnih mest v UIKS, ki jih je predlagalo že MP) v skladu s smernicami Bele knjige dodaja dve novi delovni mesti, in sicer Sodelavec za sodne in tožilske zadeve I in II.
V tretjem zavihku je navedeno delovno mesto iz druge kolektivne pogodbe, glede katerega SDP predlaga vključitev v Kolektivno pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti.
